Današnji dan v zgodovini: Nissan in Renault sta podpisali pogodbo o pridružitvi

27. marec je po gregorijanskem koledarju 86. dan v letu (87. v prestopnem letu). Do konca leta je še 279 dni.

železnic

  • 27. marca 1873 Med Osmanskim cesarstvom in Otomansko banko ter Generalnim kreditnim Osmanom je bila pripravljena pogodba o zadolžitvi. V skladu s pogodbo bi si Osmanska država izposodila 3.000 milijonov otomanskih lir za uporabo pri gradnji železnic na 50 km. Tega zadolževanja kot „železniške stabilnosti“ zaradi depresije na Dunajski borzi ni bilo mogoče uporabiti.

Olaylar

  • 425 - cesar II. Prva gimnazija, imenovana Avditorij, je bila odprta v Carigradu v času Teodozijeve vladavine. Na šoli je 31 profesorjev začelo poučevati latinščino in grško govorništvo in slovnico, pravo in filozofijo.
  • 630 - Dinastija Tang premaga kaganat Vzhodni Gokturk v gorovju Yin (današnja Notranja Mongolija).
  • 1692 - Bahadırzade Arabacı Ali paša je bil odstranjen iz velikega vezirstva in namesto njega je bil imenovan Bozoklu (Bıyıklı) Mustafa paša.
  • 1854 - Krimska vojna: Združeno kraljestvo razglasi vojno Ruskemu imperiju.
  • 1890 - 76 ljudi je bilo ubitih in 200 ranjenih v neurju v Louisvillu v Kentuckyju.
  • 1891 – Izšla je prva številka revije Servet-i Fünûn.
  • 1918 - Besarabija in Moldavija sta se pridružili Romuniji.
  • 1941 – General Dušan Simović je z brezkrvnim državnim udarom prevzel oblast v Jugoslaviji. Nova vlada se je odločila za odcepitev od sil osi.
  • 1958 – Nikita Hruščov je postal predsednik vlade ZSSR.
  • 1964 – 9,2 M na Aljaski, ZDAw zgodil potres magnitude. Umrlo je 131 ljudi.
  • 1969 - Tanker Aygaz, ki je pripadal Koç Holdingu, se je prevrnil v Egejskem morju, ena oseba od 15 posadke je uspela pobegniti.
  • 1972 - Vodja Turške ljudske osvobodilne stranke Mahir Çayan in njegovi prijatelji so ugrabili 3 britanske tehnike iz radarske baze Ünye.
  • 1976 - Zunanji minister İhsan Sabri Çağlayangil in ameriški državni sekretar Henry Kissinger sta v Washingtonu podpisala sporazum o obrambnem sodelovanju. Po tem dogovoru bi Turčija dala dovoljenje za baze, ZDA pa bi Turčiji v zameno zagotovile pomoč.
  • 1977 – Katastrofa na Tenerife: potniško letalo tipa Boeing 747 Royal Netherlands Airlines (KLM), ki je bilo tik pred vzletom na letališču Tenerife North na Kanarskih otokih, je trčilo z drugim Pan Am Boeingom, ki je bil tik pred vzletom. V nesreči je umrlo 575 ljudi, 70 ljudi je bilo poškodovanih.
  • 1977 – Veli Acar, ki je imel afero s svojo teto, je ubil lastnega brata Recepa Acarja tako, da ga je med spanjem udaril s piknik cevjo po glavi. Usmrčen je bil 12. septembra.
  • 1982 – 12. usmrtitev puča 14. septembra: ubit je bil Fikri Arkan, desničarski militant, ki je povezal levičarja Velija Güneşa in Halima Kaplana, ki so ga 14./15. oktobra 1978 ugrabili v Ankari z rokami in nogami. jih dal v vrečo in vrgel v zaklado, je bil usmrčen.
  • 1986 - Yahya Demirel, ki je bil 10 let sojen v zadevi namišljenega pohištva, je bil izpuščen.
  • 1987 – Izstrelitev ladje 'Hora' (Seismic-1) v mednarodne teritorialne vode Egejskega morja za raziskovanje nafte je sovpadala z datumom, ki ga je Grčija napovedala za raziskovanje nafte, kar je vznemirilo oborožene sile obeh držav.
  • 1994 - Eurofighter Typhoon je opravil svoj prvi testni let.
  • 1999 – Podpisan sporazum o združitvi moči med Nissanom in Renaultom.
  • 2012 – Turčija je prekinila vse dejavnosti veleposlaništva v Damasku.
  • 2020 – Severna Makedonija je postala članica Nata.
  • 2023 – Tornadi so se pojavili na 36 različnih mestih v ameriških zveznih državah Kentucky, Tennessee, Illinois, Missouri in Arkansas. Umrlo je več kot 70 ljudi.

rojstev

  • 1676 – II. Ferenc Rákóczi, vodja madžarskega gibanja za neodvisnost († 1735)
  • 1746 – Carl Bonaparte, italijanski odvetnik in diplomat († 1785)
  • 1781 – Charles Joseph Minard, francoski gradbeni inženir († 1870)
  • 1785 – XVII. Ludvik XVI. Drugi sin Ludvika in kraljice Marie Antoinette († 1795)
  • 1797 – Alfred de Vigny, francoski pisatelj in pesnik († 1863)
  • 1814 – Charles Mackay, škotski pesnik, avtor, novinar in tekstopisec († 1889)
  • 1822 – Ahmet Cevdet paša, turški državnik († 1895)
  • 1824 - Johann Wilhelm Hittorf, nemški fizik († 1914)
  • 1825 – Andrej Dostojevski, ruski arhitekt, inženir, zapisnik in gradbeni mehanik († 1897)
  • 1832 – Paul Arbaud, francoski zbiratelj knjig in filantrop († 1911)
  • 1839 – John Ballance, novozelandski politik († 1893)
  • 1839 – Gottlieb Viehe, nemški misijonar († 1901)
  • 1845 – Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik in Nobelov nagrajenec za fiziko († 1923)
  • 1847 – Otto Wallach, nemški kemik in Nobelov nagrajenec († 1931)
  • 1850 – Kiyoura Keigo, 13. predsednik vlade Japonske († 1942)
  • 1854 – Władysław Kulczyński, poljski biolog, arahnolog, taksonomist, alpinist in učitelj († 1919)
  • 1855 – James Alfred Ewing, škotski fizik in inženir († 1935)
  • 1863 – Henry Royce, angleški inženir in avtomobilski oblikovalec († 1933)
  • 1871 – Heinrich Mann, nemški pisatelj († 1950)
  • 1875 – Cécile Vogt-Mugnier, francoska nevrologinja († 1962)
  • 1879 – Edward Steichen, ameriški fotograf († 1973)
  • 1879 – Sándor Garbai, madžarski politik († 1947)
  • 1881 – Arkadij Averčenko, ruski humorist († 1925)
  • 1886 – Clemens Holzmeister, avstrijski arhitekt in oblikovalec († 1983)
  • 1886 – Ludwig Mies van der Rohe, nemški arhitekt († 1969)
  • 1886 – Sergej Mironovič Kirov, ruski boljševiški vodja († 1934)
  • 1889 – Yakup Kadri Karaosmanoğlu, turški pisatelj in soustanovitelj agencije Anadolu († 1974)
  • 1891 – Lajos Zilahy, madžarski pisatelj († 1974)
  • 1891 – Klaudziy Duj-Dusheuski, beloruski arhitekt, diplomat in novinar († 1959)
  • 1893 – Karl Mannheim, nemški sociolog († 1947)
  • 1895 – Erich Abraham, general Wehrmachta v nacistični Nemčiji († 1971)
  • 1895 – Ole Peder Arvesen, norveški inženir in matematik († 1991)
  • 1899 Gloria Swanson, ameriška igralka (um. 1983)
  • 1900 – Ethel Lang, Britanka, stara 110+ (um. 2015)
  • 1901 – Eisaku Sato, japonski politik in predsednik vlade Japonske za tri mandate († 3)
  • 1902 – Aleksander Kotikov, II. Sovjetski generalmajor, vojaški častnik, odgovoren za Berlin od 1956 do 1950, po drugi svetovni vojni (um. 1981)
  • 1905 – Rudolf Christoph von Gersdorff je bil častnik nemške vojske († 1980)
  • 1910 – Ai Qing, kitajski pesnik († 1996)
  • 1912 – James Callaghan, angleški politik (um. 2005)
  • 1913 – Theodor Dannecker, Nemški stotnik SS († 1945)
  • 1917 – Cyrus Vance, 57. ameriški državni sekretar (um. 2002)
  • 1920 – Asuman Baytop turški botanik in farmacevt (um. 2015)
  • 1921 – Barbosa, brazilski reprezentančni vratar († 2000)
  • 1924 - Sarah Vaughan, ameriška pianistka (um. 1990)
  • 1927 – Coşkun Kırca, turški politik in diplomat († 2005)
  • 1927 – Mstislav Leopoldovič Rostropovič, sovjetski dirigent in pianist (um. 2007)
  • 1929 – Anne Ramsey, ameriška filmska, televizijska in odrska igralka († 1988)
  • 1929 – Gönül Ülkü Özcan, turška gledališka, kinematografska in televizijska igralka (um. 2016)
  • 1931 – David Janssen, ameriški igralec († 1980)
  • 1932 – Bailey Olter, mikronezijski politik († 1999)
  • 1932 – Hasan Pulur, turški novinar in kolumnist (um. 2015)
  • 1934 – John Paleokrassas, grški politik († 2021)
  • 1935 – Julian Glover je angleški igralec
  • 1937 – Álvaro Blancarte; Mehiški slikar, kipar in muralist († 2021)
  • 1939 – Kartal Tibet, turški igralec in režiser († 2021)
  • 1939 – Leyla Kasra, iranska pisateljica in pesnica
  • 1941 – Ivan Gašparovič, slovaški politik
  • 1942 – John E. Sulston, britanski biolog († 2018)
  • 1944 – Yusuf Kupeli, turški socialistični politik, eden od voditeljev študentske mladine 68 generacije in eden od ustanoviteljev Turške ljudske osvobodilne stranke-Front
  • 1946 – Zeliha Berksoy, turška gledališka umetnica
  • 1950 – Can Okanar, turški novinar in televizijska osebnost
  • 1950 – Native Dancer, v ZDA rojeni čistokrvni dirkalni konj (um. 1967)
  • 1953 – Adnan Yücel, turški pisatelj (um. 2002)
  • 1963 – Quentin Tarantino, ameriški filmski režiser, igralec in dobitnik oskarja za najboljši izvirni scenarij
  • 1967 – Talisa Soto, ameriška igralka in manekenka
  • 1967 – Anna-Michelle Asimakopoulo, grška pravnica in političarka
  • 1970 – Mariah Carey, ameriška pevka
  • 1970 – Elizabeth Mitchell, ameriška igralka
  • 1970 – Leyla Pahlavi, najmlajša hči iranskega šaha Mohammada Reze Pahlavija s Farah Pahlavi (um. 2001)
  • 1971 – David Coulthard, škotski dirkač formule 1
  • 1971 - Nathan Fillion, kanadski igralec
  • 1972 – Jimmy Floyd Hasselbaink, nizozemski nogometaš
  • 1974 – George Koumantarakis, grško-južnoafriški nogometni reprezentant
  • 1974 – Gaizka Mendieta, španska nogometašica
  • 1975 – Fergie, ameriška R&B pevka, igralka in manekenka
  • 1977 – Elias Larry Ayuso, portorikanski košarkar
  • 1978 – Marius Bakken, norveški atlet
  • 1980 – Harun Can, turški glasovni igralec
  • 1981 – Cacau (nogometaš), nekdanji brazilsko-nemški nogometaš
  • 1984 – Brett Holman, nekdanji irsko-avstralski nogometaš
  • 1984 – Ross Ulbricht, ameriški ustanovitelj Silk Road
  • 1985 – Danny Vukovic, avstralski nogometni reprezentant
  • 1986 - Manuel Neuer, nemški nogometaš
  • 1987 – Polina Gagarina, ruska pevka, tekstopiska, igralka in manekenka
  • 1988 – Mauro Goicoechea, urugvajski nogometaš
  • 1988 Jessie J, angleška pevka
  • 1988 – Brenda Song, ameriška televizijska in filmska igralka
  • 1988 – Atsuto Uchida, nekdanji japonski nogometni reprezentant
  • 1990 – Erdin Demir, turško-švedski nogometaš
  • 1990 – Facundo Píriz, urugvajski nogometaš
  • 1990 – Nicolas N'Koulou, kamerunski nogometni reprezentant
  • 1990 – Kimbra, novozelandska pevka
  • 1991 – Masaki Tanaka, japonski nogometaš
  • 1992 - Marc Martínez, španski nogometaš
  • 1993 – Matt Hobden, angleški igralec kriketa (um. 2016)
  • 1997 – Eda Tuğsuz, turška atletinja
  • 1997 – Lalisa Manoban, tajski k-pop idol

orožje

  • 1184 – III. Giorgi, gruzijski kralj
  • 1378 – XI. Gregor je bil papež Rimskokatoliške cerkve od 30. decembra 1370 do svoje smrti (r. 1329)
  • 1462 – II. Vasilij, moskovski veliki knez, ki je vladal od 1425 do 1462 (r. 1415)
  • 1564 – Lütfi paša, osmanski državnik (r. 1488)
  • 1625 – James I., kralj Škotske, Anglije in Irske (r. 1566)
  • 1770 – Giovanni Battista Tiepolo, italijanski slikar (r. 1696)
  • 1850 – Wilhelm Beer, nemški bankir, astronom in poslovnež (r. 1797)
  • 1898 – Sayyid Ahmed Khan, indijski muslimanski pragmatik, islamski reformist, mislec in pisatelj (r. 1817)
  • 1906 – Eugène Carrière, francoski simbolistični slikar in litograf (r. 1849)
  • 1923 – Ali Şükrü Bey, turški politik (r. 1884)
  • 1923 – James Dewar, škotski kemik (r. 1842)
  • 1926 – Georges Vézina, kanadski profesionalni hokejski vratar (r. 1887)
  • 1945 – Halit Ziya Uşaklıgil, turški pisatelj (r. 1866)
  • 1968 – Jurij Gagarin, sovjetski kozmonavt (r. 1934)
  • 1972 – Maurits Cornelis Escher, nizozemski slikar (r. 1898)
  • 1976 – Mukagali Makataev, kazahstanski pesnik, pisatelj in prevajalec (r. 1931)
  • 1981 – Mao Dun, kitajski pisatelj (r. 1895)
  • 1986 – İhap Hulusi Görey, turški grafik (r. 1898)
  • 1993 – Veli Yılmaz, član THKO in glavni urednik časopisa Ljudsko osvoboditev (r. 1950)
  • 1995 – Seyfi Kurtbek, turški vojak in politik (r. 1905)
  • 1998 – David McClelland, ameriški psiholog (r. 1917)
  • 1998 – Ferry Porsche, avstrijski proizvajalec avtomobilov (r. 1909)
  • 2000 – Ian Dury, angleški rokenrol pevec, tekstopisec in vodja skupine ter igralec (r. 1942)
  • 2002 – Milton Berle, ameriški komik in igralec (r. 1908)
  • 2002 – Dudley Moore, angleški igralec (r. 1935)
  • 2002 – Billy Wilder, ameriški režiser in dobitnik oskarja za najboljšo režijo, oskarja za najboljši prirejeni scenarij, oskarja za najboljši izvirni scenarij (r. 1906)
  • 2006 – Stanislaw Lem, poljski pisatelj (r. 1921)
  • 2007 – Paul Lauterbur, ameriški znanstvenik (r. 1929)
  • 2010 – Vasilij Smislov, ruski šahist (r. 1921)
  • 2012 – Adrienne Rich, ameriška pesnica (r. 1929)
  • 2013 – Fay Kanin, ameriški scenarist, nagrajen z emmyjem (r. 1917)
  • 2016 – Alain Decaux, francoski zgodovinar in pisatelj (r. 1925)
  • 2016 – Antoine Demoitié, belgijski kolesar (r. 1990)
  • 2017 – Leoncio Afonso, španski profesor geografije (r. 1916)
  • 2017 – Peter Bastian, danski glasbenik (r. 1943)
  • 2017 – Chelsea Brown, ameriško-avstralska igralka in komika (r. 1947)
  • 2017 – Zaida Catalán, švedska političarka (r. 1980)
  • 2017 – Arun Sarma, indijski pisatelj in romanopisec (r. 1931)
  • 2018 – Stéphane Audran, francoski filmski in televizijski igralec (r. 1932)
  • 2019 – Türkan Aziz, prva medicinska sestra iz Turkov na Cipru (r. 1917)
  • 2019 – Friedrich Achleitner, avstrijski pesnik, kritik, arhitekt, pedagog in pisatelj (r. 1930)
  • 2019 – Pierre Bourguignon, francoski politik (r. 1942)
  • 2019 – Valeri Bikovsky, sovjetski kozmonavt (r. 1934)
  • 2019 – Jan Dydak, poljski boksar (r. 1968)
  • 2019 – Yojiro Harada, japonski tetovator, televizijska zvezda in glasbenik (r. 1972)
  • 2019 – Bruce Yardley, avstralski profesionalni igralec kriketa in trener (r. 1947)
  • 2020 – Jacques F. Acar, francoski zdravnik in mikrobiolog (r. 1931)
  • 2020 – Daniel Azulay, brazilski vizualni umetnik in stripar (r. 1947)
  • 2020 – Mirna Doris, italijanska pevka (r. 1940)
  • 2020 – Jesús Gayoso Rey, španski podpolkovnik (r. 1971)
  • 2020 – Hamid Karvi, nekdanji premier Tunizije (r. 1927)
  • 2020 – Stefan Lippe, nemški poslovnež (r. 1955)
  • 2020 – Michael McKinnell, britansko-ameriški arhitekt (r. 1935)
  • 2020 – Thandika Mkandawire, malavijska ekonomistka in javna intelektualka (r. 1940)
  • 2021 – Zafir Hadžimanov, makedonsko-srbski pevec, skladatelj in igralec (r. 1943)
  • 2021 – Petr Kellner, češki podjetnik milijarder (r. 1964)
  • 2021 – Odirlei Pessoni, brazilski bob (r. 1982)
  • 2022 – Titus Buberník, nekdanji češkoslovaški nogometaš (r. 1933)
  • 2022 – Ayaz Mutallibov, nekdanji predsednik Azerbajdžana (r. 1938)
  • 2022 – Enrique Pinti, argentinski igralec in komik (r. 1939)
  • 2022 – Aleksandra Zabelina, nekdanja sovjetska sabljavka (r. 1937)
  • 2023 – Wim de Bie, nizozemski komik, pisatelj, igralec in pevec (r. 1939)
  • 2023 – Jocelyn Morlock, kanadska skladateljica in muzikologinja (r. 1969)

Prazniki in posebne priložnosti

  • Svetovni dan gledališča: Od leta 1961 ga vsako leto 48. marca praznujejo v 27 državah pod vodstvom nacionalnih centrov Mednarodnega gledališkega združenja.