Danes v zgodovini: Prva avtomobilska revolucija, izdelana v Turčiji, predstavljena predsedniku Gürselu

29. oktober je 302. dan v letu (303. v prestopnem letu) po gregorijanskem koledarju. Število dni do konca leta je 63.

železnic

• 29 oktober Države zveze 1919 so povečale vojaško-uradni promet. 15 januar-15 april 1920 odstotek 50 odstotkov, 16 april - 30 1920 odstotek se je med aprilom 400 povečal. Po tem datumu bo objavljen posebej.
• 29 oktober 1932 Kayseri Demirspor Club je bil ustanovljen.
• 29 oktober 1933 Gradnja linije Sivas-Erzurum Republika 10. ob obletnici. Železniški dnevnik republike 10. Leto Posebna izdaja.
• 29 Oktober Odprta je bila železnica Fevzipaşa-Malatya-Diyarbakır-Kurtalan.

Olaylar

• 1787 – Mozartova Don Giovanni Opera je bila prvič uprizorjena v Praškem narodnem gledališču.
• 1859 - Španija je Maroku napovedala vojno.
• 1863 - 16 držav se je na srečanju v Ženevi odločilo ustanoviti Mednarodni Rdeči križ.
• 1888 – Podpisano je končno besedilo Carigradske pogodbe med Britanskim cesarstvom, Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrskim, Španskim cesarstvom, Francijo, Italijo, Nizozemsko, Ruskim cesarstvom in Otomanskim cesarstvom. V skladu s tem bodo ladje ustreznih držav lahko šle skozi Sueški prekop tako v vojnem kot v miru.
• 1901 - Leon Czolgosz, morilec predsednika ZDA Williama McKinleyja, je bil usmrčen na električnem stolu.
• 1913 - Razpadla je neodvisna vlada Zahodne Trakije.
• 1914 - Flota Goeben (Yavuz), Breslau (Midilli) in devet otomanskih vojaških ladij pod vodstvom admirala Souchona je bombardirala ruska pristanišča in ladje, zaradi česar so Osmani vstopili v prvo svetovno vojno.
• 1919 - Britanske čete so se umaknile in Aintab predale Francozom.
• 1923 - Razglasitev republike v Turčiji: Mustafa Kemal Atatürk je bil izvoljen za prvega predsednika Turčije.
• 1924 - V Svetu Društva narodov je bila meja med Turčijo in Irak odločena, da zapusti Mosul v Iraku.
• 1927 – Med izkopavanji v Iraku so v bližini mesta Ur našli niz molekul, za katere je bilo ugotovljeno, da so stari 5 let.
• 1929 - zlom newyorške borze; Začetek gospodarske depresije v ZDA.
• 1930 – Grški premier Venizelos se je udeležil tudi slovesnosti ob dnevu republike v Ankari.
• 1933 – Turški predsednik Mustafa Kemal je imel govor ob 10. obletnici razglasitve republike.
• 1954 – dr. Hikmet Kıvılcımlı je ustanovil stranko Vatan.
• 1956 - Izraelska vojska je napadla Sinajski polotok in prestopila egiptovsko mejo.
• 1960 - Cassius Clay (pozneje Muhammad Ali) zmaga na svoji prvi profesionalni igri v Louisvillu v Kentuckyju.
• 1960 – Nadaljujejo se odzivi proti razrešitvi 147 profesorjev s strani Odbora narodne enotnosti. Suut Kemal Yetkin, rektor Univerze v Ankari, je odstopil.
• 1961 - Sirija se je odcepila od Združene arabske republike.
• 1961 - predsedniku Cemalu Gürselu so predstavili prvi avtomobil turške proizvodnje Devrim.
• 1967 - Zapre se svetovni sejem Expo 67 v Montrealu. Sejem je obiskalo več kot 50 milijonov ljudi.
• 1969 - Vzpostavljena je prva povezava med dvema računalnikoma. Ta povezava je bila vzpostavljena prek ARPANET-a, predhodnika interneta.
• 1992 – Ožina Sinhat, ki ima strateški pomen med Turčijo in severom Iraka, je prešla v roke turških oboroženih sil. V spopadih je bilo ubitih 90 oboroženih skrajnežev.
• 1992 – Kazahstan in Turkmenistan sta odprla svoja prva veleposlaništva v Ankari.
• 1998 – Letalo Boeing 737 podjetja THY, ki je letelo Adana-Ankara, je bilo ugrabljeno s 33 potniki in 6-člansko posadko. Erdala Aksuja, ki je zamudil letalo, so ujeli mrtvega. Ugotovljeno je bilo, da je bil Aksu terorist, ki ga iščejo zaradi umora 4 učiteljev v Diyarbakırju.
• 1998 – Azerbajdžan, Gruzija, Kazahstan, Uzbekistan in Turčija so podpisali izjavo iz Ankare o transportu kaspijske in srednjeazijske nafte na zahodne trge po naftovodu Baku Tbilisi Ceyhan.
• 1998 - Ameriški astronavt John Glenn se je po 36 letih, star 77 let, vrnil v vesolje na shuttlu Discovery.
• 2006 – tik po vzletu v Abuji, glavnem mestu Nigerije, je strmoglavilo potniško letalo Boeing 737 s 104 potniki: 6 ljudi je preživelo.
• 2013 – Odprt je bil Marmaray in prvi let je bil iz Üsküdarja v Yenikapı.
• 2016 – Začela je obratovati železniška postaja za visoke hitrosti v Ankari.
• 2018 – Odprto letališče Istanbul.

rojstev

• 1017 – III. Henrik, sveti rimski cesar († 1056)
• 1504 – Shin Saimdang, korejski filozof, umetnik, slikar, pisatelj in pesnik († 1551)
• 1562 George Abbot, canterburyjski nadškof (um. 1633)
• 1875 – Rebeca Matte Bello, čilska kiparka († 1929)
• 1875 – Marija, zadnja romunska soproga kraljica kot žena kralja Ferdinanda I. (um. 1938)
• 1879 – Franz von Papen, nemški politik in diplomat († 1969)
• 1880 – Abram Ioffe, sovjetski ruski fizik († 1960)
• 1891 – Fanny Brice, ameriška igralka in manekenka († 1951)
• 1897 – Joseph Goebbels, nemški politik († 1945)
• 1897 – Billy Walker, angleški nogometaš in menedžer († 1964)
• 1899 – Akim Tamiroff, ruski filmski igralec († 1972)
• 1900 – Andrej Bagar, slovaški filmski igralec († 1966)
• 1910 – Alfred Jules Ayer, angleški filozof († 1989)
• 1918 – Diana Serra Cary, ameriška igralka nemih filmov, avtorica in zgodovinarka (um. 2020)
• 1920 – Baruj Benacerraf, ameriški imunolog, rojen v Venezueli (um. 2011)
• 1922 – Neal Hefti, ameriški jazz trobentač, skladatelj in aranžer (um. 2008)
• 1923 – Nazan İpşiroğlu, eden prvih turških učiteljev umetnostne zgodovine in filozofije (um. 2015)
• 1923 - Carl Djerassi, bolgarsko-ameriški kemik, pisatelj in scenarist, rojen v Avstriji. Znan po svojem prispevku k izumu peroralnih kontracepcijskih tablet († 2015)
• 1925 – Robert Hardy, angleški igralec (um. 2017)
• 1926 – Necmettin Erbakan, turški politik, inženir, akademik in predsednik vlade Republike Turčije († 2011)
• 1929 – Jevgenij Primakov, ruski politik in diplomat (um. 2015)
• 1930 – Niki de Saint Phalle, francoski slikar, vizualni umetnik in kipar (um. 2002)
• 1932 – Füruzan, turški pisatelj
• 1933 – Muzaffer İzgü, turški pisatelj in učitelj († 2017)
• 1937 – Ayla Algan, turška gledališka igralka, filmska igralka in pevka
• 1938 – Ralph Bakshi, ameriški filmski režiser
• 1938 - Ellen Johnson-Sirleaf, predsednica Liberije in Nobelova nagrajenka za mir
• 1938 – Sezen Cumhur Önal, turški tekstopisec, radijski televizijski voditelj in voditelj
• 1942 – Bob Ross, ameriški slikar in televizijska osebnost
• 1943 – Müjdat Gezen, turški gledališki, filmski in televizijski igralec, pesnik in pedagog
• 1944 – Mehmet Haberal, turški profesor medicine in rektor univerze Başkent
• 1947 - Richard Dreyfuss, ameriški igralec in dobitnik oskarja za najboljšega igralca
• 1948 - Kate Jackson, ameriška igralka
• 1948 – Frans de Waal, nizozemsko-ameriški etolog in primatolog
• 1950 - Abdullah Gül, turški politik in 11. predsednik Turčije
• 1955 – Kevin DuBrow, ameriški glasbenik (um. 2007)
• 1955 - Etsuko Shihomi, japonska igralka
• 1957 – Dan Castellaneta, ameriški glasovni igralec, igralec in komik
• 1959 – John Magufuli, tanzanijski predavatelj in politik (um. 2021)
• 1960 – Mustafa Koç, turški poslovnež (um. 2016)
• 1961 – Randy Jackson, brat Michaela Jacksona, pevca in glasbenika
• 1967 – Joely Fisher, ameriška igralka
• 1967 – Rufus Sewell, angleški igralec
• 1968 – Johann Olav Koss, nekdanji norveški hitrostni drsalec
• 1970 – Phillip Cocu, nekdanji nizozemski nogometaš in trener
• 1970 – Edwin van der Sar, nizozemski nogometaš
• 1970 – Toby Smith, angleški glasbenik in tekstopisec (um. 2017)
• 1971 – Aistė Smilgevičiūtė, litovska pevka
• 1971 - Winona Ryder, ameriška igralka
• 1972 – Tracee Ellis Ross, ameriška igralka, pevka, televizijska voditeljica, producentka in režiserka
• 1972 – Gabrielle Union, ameriška igralka, pevka, aktivistka in avtorica
• 1973 – Robert Pirès, nekdanji francoski nogometaš portugalskega in španskega rodu
• 1973 – Mahsa Vahdet, iranski umetnik
• 1980 – Ben Foster, ameriški igralec
• 1981 – Yorgo Fotakis, nekdanji grški nogometni reprezentant
• 1982 – Nicolas Gob, belgijski igralec
• 1983 – Malik Fathi, nemški nogometaš
• 1983 – Jérémy Mathieu, nekdanji francoski nogometaš
• 1983 – Nurcan Taylan, turška dvigovalka uteži (evropska, svetovna in olimpijska prvakinja)
• 1985 – Janet Montgomery, britanska televizijska in filmska igralka
• 1986 – Italia Ricci, kanadska igralka
• 1987 – Jessica Dubé, kanadska umetnostna drsalka
• 1987 – Tove Lo, švedska pevka in tekstopiska
• 1988 – Florin Gardoş, romunski nogometni reprezentant
• 1989 – Primož Roglič, slovenski cestni kolesar
• 1989 – Leyla Lydia Tuğutlu, turška igralka in manekenka
• 1990 – Vanessa Crone, kanadska umetnostna drsalka
• 1990 – Eric Saade, švedski pop pevec
• 1993 – India Eisley, ameriška igralka
• 1994 – Åke Ödmark, švedski skakalec v višino

orožje

• 1321 – II. Stefan Uroš Milutin, srbski kralj od 1282 do 1321 (r. 1253)
• 1618 – Sir Walter Raleigh, angleški raziskovalec (usmrčen) (r. 1554)
• 1783 – Jean le Rond d'Alembert, francoski matematik (r. 1717)
• 1784 – Giuseppe Zais, italijanski krajinski slikar (r. 1709)
• 1799 – Domenico Cirillo, italijanski zdravnik, entomolog, botanik (r. 1739)
• 1829 – Maria Anna Mozart, avstrijska pianistka (sestra Wolfganga Amadeusa Mozarta) (r. 1751)
• 1877 - Nathan Bedford Forrest, general konfederacijske vojske v ameriški državljanski vojni in prvi čarovnik Ku ​​Klux Klana od 1867 do 1869 (r. 1821)
• 1880 – Peter Johann Nepomuk Geiger, avstrijski slikar (r. 1805)
• 1901 – Leon Czolgosz, ameriški jeklar in anarhist (ki je umoril Williama McKinleyja) (r. 1873)
• 1911 – Joseph Pulitzer, ameriški novinar madžarskega rodu (r. 1847)
• 1924 – Frances Hodgson Burnett, angleška pisateljica (r. 1849)
• 1932 – Joseph Babinski, poljski nevrolog (r. 1857)
• 1933 – Albert Calmette, francoski bakteriolog (r. 1863)
• 1933 – Paul Painlevé, francoski politik in matematik (r. 1863)
• 1934 – Lou Tellegen, ameriški filmski in odrski igralec (r. 1883)
• 1935 – Thomas McIntosh, angleški nogometaš (r. 1879)
• 1949 – İbrahim Alaettin Gövsa, turški politik (r. 1889)
• 1949 – Georgi Gurciyev, ruski učitelj, guru in pisatelj (r. 1866)
• 1950 – Gustav V, švedski kralj (r. 1858)
• 1951 – Robert Grant Aitken, ameriški astronom (r. 1864)
• 1957 – Louis B. Mayer, ameriški filmski ustvarjalec (r. 1884)
• 1971 – Arne Tiselius, švedski kemik in Nobelov nagrajenec za kemijo (r. 1902)
• 1981 – Georges Brassens, francoski pevec (r. 1921)
• 1981 – Rıza Kuas, turški sindikalist, politik in ustanovitelj DİSK (r. 1926)
• 1986 – Abel Meeropol, ameriški učitelj (r. 1903)
• 1997 – Anton Szandor LaVey, ameriški okultistični pisatelj (vodja satanizma in ustanovitelj Satanove cerkve) (r. 1930)
• 1998 – Paul Misraki, v Istanbulu rojen francoski skladatelj filmskih skladb (r. 1908)
• 2004 – Alice, žena princa Henryja, vojvode Gloucesterskega, tretji sin kralja Georgea V in kraljice Marije (r. 1901)
• 2004 – Ordal Demokan, turški znanstvenik (r. 1946)
• 2004 – Edward Oliver LeBlanc, dominikanski politik (r. 1923)
• 2009 – Jürgen Rieger, nemški odvetnik in neonacistični politik (r. 1946)
• 2013 – Graham Stark, angleški komik, igralec, pisatelj in režiser (r. 1922)
• 2014 – Klas Ingesson, nekdanji švedski mednarodni nogometaš in trener (r. 1968)
• 2016 – Pen Sovan, kamboški politik (r. 1936)
• 2017 – Muhal Richard Abrams, ameriški klarinetist, vodja benda, skladatelj in jazz pianist (r. 1930)
• 2017 – Dennis J. Banks, vodja Indijancev, učitelj, govornik, aktivist in avtor (r. 1937)
• 2017 – Metin Ersoy, turški glasbenik in pevec (r. 1934)
• 2017 – Władysław Kowalski, poljski igralec (r. 1936)
• 2017 – Tony Madigan, nekdanji avstralski igralec ragbija in boksar (r. 1930)
• 2017 – Manfredi Nicoletti, italijanski arhitekt (r. 1930)
• 2017 – Linda Nochlin, ameriška umetnostna zgodovinarka, kustosinja, avtorica in aktivistka za pravice žensk (r. 1931)
• 2017 – Ninian Stephen, avstralski odvetnik, državni uslužbenec in politik (r. 1923)
• 2018 – Gérald Bloncourt, haitijski slikar in fotograf (r. 1926)
• 2019 – John Witherspoon, ameriški komik in igralec (r. 1942)
• 2020 – Karim Akbari Mobarakeh, iranski filmski režiser in igralec (r. 1953)
• 2020 – Angelika Amon, avstrijsko-ameriška molekularna celična biologinja (r. 1967)
• 2020 – Amir Ishemgulov, ruski biolog in politik (r. 1960)
• 2020 – Jurij Ponomarjov, ruski politik in ekonomist (r. 1946)
• 2020 – Arturo Rivera, mehiški slikar (r. 1945)

Prazniki in posebne priložnosti

• Dan republike v Turčiji
• Teden Rdečega polmeseca (29. oktober – 4. november)